Receptorju pustiš drobiž
in kot zadnji dezerter
iz procesije nezvestih
stopiš v dvigalo.
Tu si na varnem.
Samo dvoje zelenih oči
tigrasto strmi vate.
Še zmeraj isto ogledalo,
v desnem zgornjem kotu
nesramno počeno –
trik za dve ljubici,
dve vrtnici in
podvojeno neučakanost.
Patiniran okvir slike v sliki –
edine, ki sta jo
vsak petek znova
filigransko posnela vase,
edine, po kateri zdrizasto
polzi čas in dopušča
trgovanje z neminljivostjo,
edine, ki se vrača,
kot se vračajo ljubimci.
Kdo je, ki se v zrcalu lomi, ljubimec, ljubica, njuni odnosi? In k čemu se vračata, je spomin, pričakovanje, utvara ... Mnogo podob in misli sproža ta Zrcalna podoba. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!