zamotila sem te
z izrezovanjem žabic
niti še ne govoriš besed
čeprav razumeš veliko
je tvoja spretnost cel svet
sama lepiš
sama režeš
tako te najlepše zamotim
ko želiš k bratcu pa ne moreš
rada vaju imam
tudi ko sta oba
takrat najdemo koren
sodelovanja in radosti
morda je to pot učitelja
ki varuje vaju in mene
mnoge stvari bosta opazila
a na koncu bosta izbrala modrost
in prav z njo tudi pravo pot
v svet odraslih in k njemu
ki je neznan a vedno iskan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!