
bi stresala v tvoje naročje
zlivala slapove v žejno pohoto tvojih oči
točno enako kot v najinem prejšnjem življenju
bi zdrsnila v sredino tvoje zavesti
in se smejala
smejala
smejala
dokler ne bi od naju ostal le metulj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!