Kako naj ti povem,

da zame bil si le smeh.

Rešitev ki je skrajšala bremena,

in pognala žar v oči.

Premlada sem, da bi me skril,

v naročje svoje,

brez skrbi.

Vem, da morda bi v večnost skupaj legla,

uspela bi nekje, skupaj bi cvetela.

A v meni je luknja, dragi moj,

veča se s pogledom nate,

ker si več kot si želim,

skromna sem v željah svojih.

Ne privijaj več me k sebi, prosim te,

rada bi ležala sama,

gledala v zvezdo,

še naprej sanjala o njemu…

Če bo kdaj prišel, takoj ga bom spoznala,

brez oči, rok, nog,

bi zletela k njemu.

To žal nisi ti.

Barby