Iščem sonce
z očmi begam
po mokrem nebu
in teptam mokre trave
da sploščim marjetice,
ker mi ne pokažejo srca.
Vso poletje
so se trgali oblaki,
usipali polno dežja,
trava raste v tišini
izgubljenih dnevov,
ki me prikujejo na suho,
da ne grem nikamor
proč od stola,
ki se vsakič vrti
ko sedim iščem
tisto resnico,
ki bi jo rada dala
pred oči
in posrkala ves mraz
in ga spremenila
v sonce.
V tiste tople žarke
ki grejejo
namesto mrazijo.
Imenovala bi jo...Odpihni oblake :) čeprav je ta dež, ki gre v neskončno še boljši :)
Lp
Ja hvala ti pi, res. Tvoja zamisel o odpihni oblake je odlična,
ampak naj ostane dež, itak je zamenjal sonce.
Lep večer in še lepši dan ti želim,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!