Stati v vrsti.
Za kos nečesa ...

Sonce zlepli veke.
Solze ostanejo v
prosojnih vrečkah.
Preveliki čevlji
obrabljenih pet.
Pozabljene stopinje
vgreznjenih gub.

Obrisana senca.
Na zadnji steni
Mrzle Hiše.
Polomljena šipa
zeva v notranjost,
Kot opominjajoča
razpoka vdiha.

Ostajam zunaj.
Hlad poganja korenine.
Šiv na hrbtu je popustil.
Stopam na knjigo.
Posadila bom vse velike začetnice.
Pritrdila jih bom s pikami.
Postlala bom prazne strani.

Znova pridem jutri.
Ko bo zrastlo, tisto.
Iz črk.

Mateja J.Hočevar