Oris

Pesniki so najstarejša družina ljudi, ki so
vse do danes ohranili svoj pratipski videz.
Njihove karakteristike so jim skozi tisočletja
omogočale življenje na neprijaznih severnih,

puščavskih in kar je še podobnih neprijaznih
območij, preden so postali nepogrešljivi
spremljevalci prozaistov in aliteratov.
Njihovo ime izhaja iz „pes“ (Ubijte psa!)

in „nik“ (drugo ime, vzdevek). Pomembno
vlogo pri razvoju in priljubljenosti te rase
so imeli člani nekaterih kraljevih družin,
ki so si lahko privoščili služabnika, ki ni

delal fizično. Neka vladarica je razstavila
svojega pesnika v odprti vitrini v jedilnici,
da je med obedom pel jeremijade (saj je vedel,
da bo lačen še nekaj ur). Na srečo je imel

dovolj raztegljiv želodec, da je lahko preživel
tudi zelo nereden režim spanja in hranjenja.
Poleg tega se je skozi zgodovino prilagodil
neprijetnostim, kot so zasmehovanje, sram,

suha usta in zaskočena čeljust, pošiljanje med
berače, glodanje kosti in prilizovanje (vzajemno).
Po klasifikaciji mednarodne literaloške federacije
pesniki sodijo v peto skupino subtropsko-polarnih

ras in pratipskih debelokožcev. So inteligentni,
lahko učljivi, a dokaj neposlušni. Nimajo črednega
nagona, so prezaupljivi do tujcev in se redko
postavijo zase. Ko so v družbi z drugimi podrasami,

je potrebna previdnost, da se ne grizejo med seboj.
Ne prenašajo množice, razen ob redkih priložnostih,
ko se lahko izkažejo kot zelo prijazna bitja.
Sicer pa iščejo samoto (pogosto v divjini), kjer

lahko v miru in z brezmejno radovednostjo
raziskujejo svojo duševnost. Pri tem niso pozorni
na vejevje, ki jim pričesko spremeni v grozljivko,
in so pretirano pozorni na sončni zahod, ki jim

povesi spodnjo čeljust in delno ohromi ude.
So nadpovprečno empatični, občutljivi
na vsakovrstne krivice. Živijo v prepričanju,

da je beseda najmočnejše orožje, zato priznajo,

da se pogosto ugriznejo v jezik, da bi obvarovali
splošen mir. Do boljšega počutja si lahko pomagajo
tako, da izvajajo avtogeni trening leve hemisfere,
saj jo desna sicer nemalokrat nadvladuje.

modricvet

Andrejka

Poslano:
11. 09. 2014 ob 21:42

Prava semantična genealoška ekspertiza o izvoru in lasnostih pesnikov. Duhovito napisana. Všeč mi je. Mala dva škratka: 7. kitica- prezauplivi

10.kitica-se hranijo izbljuvki ..., ali manjka predlog z ?

Lp A


Zastavica

modricvet

Poslano:
11. 09. 2014 ob 23:09

Hvala, Andrejka!

Tudi za opozorilo o napaki. Prvi - druge ni oz. bom spremenila, da bo bolj jasno.

se hranijo izbljuvki kot 'se hranijo knjige v knjižnici'

LP, mcv

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 09. 2014 ob 21:02

Tudi meni je zelo všeč. Morda bi jo le malce izčistila (v smislu: je to res nujno potrebna misel za razumevanje te pesmi?).

Lp, Ana

Zastavica

modricvet

Poslano:
14. 09. 2014 ob 23:24

Hvala, Ana!

Mislim, da je ta del res nepotreben. Bom zbrisala.

LP, mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 11. 09. 2014 ob 19:53
  • Prebrano 681 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 413.72
  • Število ocen: 11

Zastavica