
Na svojih ramenih nosim težko breme,
breme, ki me je zaznamovalo v notranjost duše.
S svojimi 64 kilogrami zmorem to breme.
Leži mi na duši in me razjeda.
Rana na duši,
čir na duši.
Globoka rana, ki razjeda notranjost duše.
Če se bo tako nadaljevalo, bo kmalu konec vsega.
Ne bo več rane,
ne bo več čira...
Ne bo več duše...
mislim, da se vse preveč ukvarjaš s kilogrami, ki so okupirali tvojo zavzetost do pogleda na stvar ... poskušaj gledati stvari bolj neopredeljeno, pa se bo skoval še kak nov verz, lažji! ...
vso srečo,
simon
In vendar je samo rana, ki se kot vsaka druga zaceli, le pravilna nega in oskrba je potrebna. Duša to ve in pričakuje...bodi zdravnik svoji duši in zaceli sebe.
Srečno na novi poti :)
Branka
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: mateja321
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!