Vrstice med vrsticami,
ko krvavim iz peresa,
sled volhko drsi,
začrtava čudesa.

V temačni čumnati
telesnega svetišča
spletam grenke vence tri
mesenega grobišča.

Prvi mi ovija čute,
prežeti so z dražljaji,
naj jih otopijo
tvoji zgledni oklepaji.

Drugi vije svoj sonet
okrog razgretega srca,
da v rokopisu žaltavem
žalobno srž zazna.

Zadnji venec položila
sem krog žarkih si možgan,
da njih sočivje zlila bi
pred trpek samostan

tebe in tvojih.

yoyoba