ob sedmih zvoni telefon,

da bo umrla in da nas bo zbrala

v nedeljo ob desetih pri maši za njenega deda,

mojega pradeda in pradedka,

ki  ga jaz seveda nisem poznala,

ker je umrl v vojni

še preden je babi na svet pribrcala

opolnoči me kliče

naj priklopim na  radio ognjišče,

da ravno berejo eno knjigo

in da mi jutri vse razloži,

in danes pokliče še ena,

da ji en lump grozi in nagaja,

na vhodu v blok in ko pridem ,

me prav ta mladec  ozmerja,  a ste vi z njo,

mi je ukradla ključe, jih je vam dala?

kar kadi se iz pogleda in plapolajo nozdrvi,

me ozmerja s kobilo staro...

bom klical policijo, boš ti meni brskala?

pa pride patrulja plava,

pa tri tetke, pa mladec na zapisnik

No ja , še najboljša je ta,

ki jih ima devetdeset čez,

ta je prešla že skozi vse faze,

z njo se samo lepo prijazno pozdraviva,

si poveva pesem ali dve,

ko me zagleda mi zmerom pove,

sem fantič zelenega štajerja,

sem zmeraj korajžen vesel,

pohvaliva hrano in najino zdravje,

za ziher en štamperl pa nič vode čez,

da zaziher bacile požge,

jamrava kako najini sinovi

niso več čedni in postavni,

zdaj nepreklicno drži,

tudi jaz sem samo še jebena tetka,

ki venomer teži,

danes je moj zlati sine prijavil,

da de me dal v dom,

pa pač prav,

sem rekla obljubi, da  prineseš

vsak mesec čike , travarice ,kofeta.

lin