Znova se vračam

v eno zgodbo

strnem dogodke

iz enega nemirnega

dneva, dolgega

in počasnega kot polž.

Nemirna pesem

je last nemirnih

jezdecev budnih

čez vso hladno noč,

velike besede

se kopičijo na ekran

in dirjajo hitri konji

v temi rezgetajo

in hladna je pesem

ki je svojo pot

opravila preko dneva

in strnjena kot vakumsko

pakirana kava

daje čimveč od sebe,

kolikor duša zna in čuti,

sprehajam se skozi ekran

nič več smrtno resna,

dopuščam kritiko

in prav nič me ne moti.

Belega konja imam,

zato začenjam pisati prva.

Jezdim skozi nočne sanje

a mavrice ne najdem.

IŽ-lev