živiva manjkajoči košček sebe
dotik in tišina zlita v eno
vzhaja jesen
listje nad nama hrepeneče šepeta
uf:
živeti manjkajoči košček sreče je pa nekaj, kar bi prav vsak želel ...
odličen uvod v kratko pesem, ki je odsev sreče, čeprav morda le preblisk in čeprav vzhaja jesen, ki ponavadi ni simbol mladega optimizma, ker vodi v zimo, v mrzli nič ... So pa jesenski sadovi zato lahko vsaj za del življenjskega potovanja osnova za popolnost, ki nikoli ni večna.
Na tem obronku odseva dvojina, in vse svetlo, kar prinaša ta pesem, je pomnoženo (vsaj z dve).
čestitke, mucamaca
LP, lidija
Hvala, Lidija. Naj bo jesen lepa. Vsaj v trenutkih ... :)
Lp, mm.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!