se slap še kar sliši ... :D

LP, Senca

Kakšen prvinski izraz hvaležnosti naravi za ta dar veje iz tvojega popolnega soneta! Bravo, jana.

LP, lidija

Če smo iskreni (in tudi ti, Lidija, bi oz. si že marsikomu tako napisala), ta sonet še zdaleč ni popoln, saj se na več mestih ne rima:

Zelena soba. Prha izpod stropa,   (široki o)
ki, večna, v tisoč kapljicah se peni,
ko pada po tej strmi skalni steni,
mi temni pohorski jo gozd odstopa. (ozki o)

Povsod je les. Oprema radodarna.
Na tleh pa črna prst, mahú preproga, (ozki o)
a skrbno pazim, kam naj pade noga, (široki o)
saj pot do nje je divja in nevarna.

In tu, prav tu, najamem stanovanje,
cekin srcá mu dam za najemnino.
Ker slap ne ve za pojem »varčevanje«,

nenehno toči mi iz žil svežino,
kisik razdaja, ki ga v žejnih pljučih
spreminjam v verz v zelene sobe luči.

Se strinjam s tabo, da je ta pesem prvinski izraz hvaležnosti naravi, a to žal ni dovolj za kvalitetno poezijo (to oboje velja za moje sonete v prvi zbirki).

LP, mcv

Še vedno mislim enako, kot sem že v začetku napisala, mcv, in drobna odstopanja v akcentih prav nič ne pokvarijo soneta. Podobne malenkostne odstope si je privoščil marsikateri "veliki" sonetist ...

  Res pa je, da je nepopoln moj komentar in ne Janin sonet! Popravljam, iz pesmi ne veje samo val hvaležnosti naravi, to sliko iz narave nam sonet tako zelo približa, da jo lahko celo dihamo!

 :)

  Lp, lidija

Mimogrede, rim je več vrst: asonanca, aliteracija, onomatopoija, polna rima ali stik. Kaj pomeni kaj, se najde na Googlu.

Pljučih - luči je tako primer asonance, ki pa je že zelo blizu polni rimi. Za primerjavo vzemimo Strniševe verze (Strniša je rad pisal v asonanci):

Drevesa odpro debla s suhim pokom

in temna srca, ki so skrita v njih,

pričnejo biti z glasom daljnih bobnov.

Od žolte lune siv lišaj visi.

Tu vidimo, da se rima "komaj še zazna", ker soglasniki ne "pomagajo": pokom / bobnov; -ih / -si.

In še bolj mimogrede, tu je tudi lep primer, da zloglasna rima na -i ni nujno "zla". :)

Citiram Lidijo v komentarju pesmi Sedel in čakal (Zgubljen poet):

"Opozarjam na nekaj, kar misliš, da so rime, pa niso, zato sonet ne deluje kot bi moral:

-življenju - veselju (  rime so npr:lebdenju, strmenju, zelenju, itd ...)

-oblaka - zajaha (navlaka res vsaka, počaka ...)"

Torej: pri enem pesniku je dovoljena samo polna rima, nekdo drug si lahko brez škode privošči tudi asonanco ali aliteracijo itd.

LP, mcv

no, ne gre ravno za "dovoljenje" - kdo pa smo mi, uredniki, da bi smeli kaj "dovoljevati"!?

gre za vtis, ki jo naredi pesem kot celota! pri dotični citirani pesmi bi se za razliko od Janine tudi sicer dalo še marsikaj spremeniti na bolje (in se v procesu dodelave tudi je).

 :)

 Lp, lidija