POD SKALCO I, sonet

Cop-copa mi korak, želján odklopa
od zoprnij turobnega vsakdana,
hlepeč po vsem, kar mi bo dušna hrana,
v tišini po stezici gozdni stopa.

 

Glej, koča, ki jo mrzli čas je izropal,
in modri zvončki s kitami bršljana,
in dež – jetnik je struge tobogana –,
beg v skalni skok … šum … hrum … in copa-copa.

 

Slap misli, ki hrumeč mi v duši dirja,
jo osvobaja, čisti in pomirja.
Z očmi vsrkavam vase vso lepoto

 

in si priznam, da rabim jo. Samoto.
Bolj ko šumí, tem slajša je tišina,
za mé opojna bolj kot glažek vina.

janakolaric

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 09. 2014 ob 20:04

Ne zato ker vem, kako je nastal, ampak zaradi vzdušja, sporočila in igrivosti mi je ta sonet zelo všeč. Čestitke,

Ana

Zastavica

modricvet

Poslano:
10. 09. 2014 ob 19:13


Se strinjam s tabo, Ana.

Mislim pa, da bi se dalo popraviti metriko, naslednji verz ima namreč zlog preveč:

Glej, koča, ki jo mrzli čas je izropal,

glej ko ča ki jo mr zli čas je iz ro pal (12 zlogov)

LP, mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

janakolaric
Napisal/a: janakolaric

Pesmi

  • 05. 09. 2014 ob 23:05
  • Prebrano 598 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 244.49
  • Število ocen: 7

Zastavica