Odhajaš, kamor ne morem s tabo.
Tukaj si z mano, pa vendar
tako daleč v svojem svetu.
V telo se ti je naselil satan,
ki počasi razjeda sredico razuma.
Lovke iz rane se širijo in širijo
začele so lesti vame.
Skozi režo dobrote
se je prikradla gnida,
ki pušča luknje v ovojnici spomina.
Razpnem vse svoje moči.
Pozabim da sem jih že včeraj
in prejšni dan.
Vstopam v votle prostore,
ki dišijo po tvojih odtisih.
Včasih govoriva s pogledi.
Še besede so nama odšle.
Brez slovesa, nemočna
predam zadevo
zmagi križa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!