Noč je luna v očeh,
dviga se nad hiše,
kot boginja preko streh,
golih prsi - išče,
vroč poljub z zadahom zvezd,
jezik iz oblaka,
da ji razmrši lase,
ko na jutro čaka.
Lesk oddaljenih neviht,
ji odkriva boke,
grom je bronast zvon - drhti,
ko zdrsijo roke,
v rokavici iz noči,
nežno prek obraza,
slečeš zadnjo kožo si
in zaspiš - brez straha.
Ma kako poboža... Tudi meni je všeč.
Lp
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damiroo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!