Deževje
plašč se trga z neba ko pomislim
na sladke ure prevlečene s stepeno
smetano in kostanj pod mojo kožo
še zdaleč ne dovolj zrel za pečenje
točno tega človeka nikoli ne bom
marala ker venomer kriči in popiše
z jezikom ves list kjer bi bil dovolj
kratek stavek s katerim bi povedal
naj sanjam o koruzi preveč sem že
prepotovala da bi si dovolila odnos
brez vejic s samimi klicaji ki mene
zmanjša v piko na koncu božje misli
in ta strgani plašč naj si nadenem
vsakokrat ko me zebe ali mi je vroče
za na trg ali pa na koncert žabjega
zbora še dobro da v naši ulici živi
kontejner ki v časih samorefleksije
izpljune vse kar ni steklo vse tja do
ajdovega polja kjer diha pesem za
vlažno zemljo trebuha zavedajoč se
da ne bo nikoli tekla gladko kot pada
dež ali tiho kot zavija cesta med zakotji
vendar bo dozorel in bo tako sladko
škrobast da se bo razpočil v orgazmu
Ne morem si kaj, da ne bi zapisala: ta pesem je naravnost 'orgazmična'. S premišljeno izbranimi podobami nas v stopnjevanem pripovednem ritmu privede do potešitve bralske strasti. Bravo, modricvet.
Lp A
Andrejka, me zelo veseli, da si prebrala še kaj več kot "dež besed".
LP, mcv
Plašč, uporabljen tu, ni Gogoljev ali Kosovelov, čeprav je zapoved njegove nošnje vsečasna. Deluje naravno, kot koruza, kontejner, samoreflesija brez ločil in ločevanja. Kot deževje. Kot nasprotje deževju. Pesem, ki ponotranja tujost in odpira domačnost v ajdova polja in zavedanje, da pesem ne more biti nepretrgan večni tok brez prekinitve, ker obstaja njen vrh in njen konec. Čestitke,
Ana
Ana, to si povedala na res premišljen način, iz besedja si po poglobljenem branju izbrskala več pomenskosti, kot bi jih zmogla jaz sama. Za to se ti iskreno zahvaljujem!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 02. 09. 2014 ob 17:54
- Prebrano 893 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 581.15
- Število ocen: 16