Med čepečimi koralami koč
je krik razparal pregrinjalo tišine.
Labod žalosti
je po zveriženi trakulji črnega asfalta
jokal v stopljen čas.
Ujeti trenutek
na dnu spomina
je bil zadnji preblisk
življenskega tunela.
ŽIva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ŽIva
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!