dežnik v omari   morda

je pa to zgodba mojega gobarjenja to leto.. kadarkoli se odpravim v gozd doma rečem : jemti spet bom moker.

Zdravo srecok,

tole poletje je res mokro, marele rastejo v valovih z luninimi padci in vzponi, ondan sem sicer nekaj nabral, a mi je dež narekoval pot domov, no, paradoks je prinesel haiku, kar je še bolje od gob,

bodi dobro.

ko sem tole bral, sem se vpršal, kaj pa če bi imel dežnik, bi te potem ustavila strela.  enkrat sem moral hitro z Nanosa laufat, zato.

Lpp

Strele in grmenje obožujem, ma, sem tudi previden, nekoč, ko sem kot brezdomec spal v košu za gnoj na robu nekega gorenjskega gozda, je usekala enih 30m od mene in razčesnila smreko, no, preteklo soboto sem sicer šel v dolino z marelo, a sem jo na lokaciji mojega novega bivanja, ki se še ureja, pozabil, ko sem pozneje pod smrekami kjer vem da rastejo, našel dve razprti in eno še v kobuli, je pričelo dežiti, vedoč kje lahko še kakšno dobim, a bi rabil še, recimo pol ure hoje, sem se, pazeč na zdravje, raje obrnil. Haikuji so posebnost zato ker je treba vse opisano spraviti v askestkih 17 zlogov in ohraniti filing, to pa je vrhunski podvig, a ne ? No, jaz sem v igri besednih pomenov našel enostaven izhod, če je bralec prehiter gladko prezre in presliši,

hvala za tvoj postanek,

ja vrhovi so, ko divja neureje, res nevarni.

Bodi dobro

Uh, če pa si že toliko skozi dal, potem ti tudi strela najbrž ne more do živega. 30 m? dobro, da si imel čas izmerit. :))

je pa to najbrž eno zanimivo transcendentno doživetje.

mi je bil všeč ta haiku, ker je hecen, sem pa našel še eno razlago:

če hoče človek najti marele, mora biti v stiku z marelo, ali drgč -

razen s pomočjo sreče je težko najti nekaj, česar vsaj malo že ne posedujemo.

o da, "sreča" je beseda, pojem in stanje, je eno od najbolj zaželenih občutij, lahko rečem, da sem kot vrvohodec vedno na robovih, kjer sem zdaj že 12 let čisto na samem je pred dvemi leti strela treščila v kaščo, ki je bila še s slamo pokrita, grušt se je sesedel, a se ni vžgalo, menda je bila "vodna strela", ne vem, ne spoznam se na te reči, bil je dan,blisk je šinil v izbo, da nisem imel časa niti otrpniti in čez trenutek in dva hrum... zidovi, oddaljeni kot tista smreka, strmijo in končujejo čas mojega bivanja na tej lokaciji, ko zapade sneg, se spustim nekoliko nižje v novo neprofitno bivanje...

hehe, neprofitno bivanje ... dobro se sliši v teh časih.

bom probal napisat kakšen streliku, samo težko se mi zdi .?

Lp

no, ravno zato ker je "težko" je izziv toliko večji, je pač treba dobro po-meriti v tarčo in umiriti utrip...