Izbruhnem v besedi,
okamenim v dotiku;
zažarim v očeh,
izhlapim z dlani;
opredelim se v molku,
očistim v vodi;
sanjam podnevi,
ubijam ponoči;
kraljujem v puščavi,
beračim v templju;
ljubim zvezde
sovražim ponos;
bivam v nebivajočem,
umiram v verzih …

Mi boš končno
zmogla povedati,
kdo pravzaprav sem,
da bom vsaj tik pred smrtjo
dojel ves nesmisel
svoje patetične
in prazne poezije?

Dani Bedrač