Na koga misliš
uboga roža
da tako počasi hiraš
da se ti listi tako sušijo
in peclji odpadajo
drug za drugim
dajejo slovo
na koga misliš
povej
imaš vodo
in zadosti hrane
v prsti
a kljub vsemu
ti ni dovolj
morda pogrešaš
drugo polovico,
tisto rožo ki je vedno
poleg tega rastla
in je zdaj drugje.
Drugim daje cvetove
in druga roka jo zaliva.
Ne obušaj roža
ti ki jočeš
še danes ti dobim družbo
ni ista a ti bo brisala solze
tako dolgo
dokler bodo tekle
in ko se izjočeš
boš znova vzcvetela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!