Ne slišiš zvoka ptic v letu,
ne čutiš toplih žarkov sonca,
na koži.
Pozabil si,
kako je čutiti veter,
objemajoč telo.
Pozabil si,
kako je čutiti dežne kaplje,
božajoče tvoje misli.

Pozabljaš dotike mojih ustnic,
pozabljaš zven mojega glasu.
Pozabljaš,
da bi jaz lahko bila tista,
ptica s teboj v letu.
Sončni žarek in veter,
ki bi grel in božal tvojo kožo.

Ptica, ki bi ti zjutraj prepevala budnice
v temni noči uspavanke.
Ptica, ki bi te skrivala,
pod svojimi krili.

Pozabil si leteti…
Jaz pa se bom naučila,
te vreči iz gnezda…

extra