koža ženske na njegovi postelji

bleda polna in poltena

motriš me skozi prizor dejanja

in se smehljaš le z vekami

zavil bi linijo nekih stegen

v oblake dima

da bi padla - ti in jaz -

v odmaknjeno liričnost

postajajoč subjekta

nekih drugih misli

lahkotno nedolžno bi odigrala

lasten mol v melodični obliki

morda s ponovitvijo

s precejanjem lastnega jaza

verjameš da verjameš

jaz molčim

odločena da me ni

pa vendar ležim

in vonjam temo

in moškega v njej

poetesa