Bronasta usta

se mi režijo,

nekaj vedo

in nekaj tajijo.

Pridejo London,

Vonnegut, Proust,

a ne poznajo

bronastih ust.

Jebe se mi

za slabe novice,

do čustev in greha

nimam pravice,

prihodnost nori,

sedanjost je pusta,

zakaj, to vedo

samo bronasta usta.

Lepi ljudje

sede na pepelu,

grdi ljudje

pa vadijo čelo.

Ležem na posteljo,

čakam Prokrusta,

a kdo zamašil bo

bronasta usta?

Doniram kovanec

za male oglase,

s solzivcem iz žada

se spravljam nad mase.

Pravijo: obesimo

te konec avgusta,

vse to že vejo

bronasta usta.

Modro je vedeti,

modro molčati,

modro je ovce

v stajo prignati.

Ovce na volno

mi dajo popust,

a to ne omeči

bronastih ust.

Hej, Blind Boy Fuller,

hej, B. B. King,

če nočeta peti,

mi pošljita link.

Odkupim večino

možganskega trusta,

a ostanejo zgolj

bronasta usta ...

Matej Krajnc