Včasih se razume tišino,

nekaj se lahko pove s pogledom,

veliko pove govorica telesa,

pa tudi barva, vonj, glasba.

Dar govora, bogastvo besed,

je nekaj posebnega,

kar je dano le Človeku

in le on lahko in mora

čuvati ta veliki zaklad.

Besede lahko navdušijo,

lahko razveselijo,

toda lahko tudi zabolijo

in prestrašijo.

Vselej je zlasti pomembna

tista prva beseda,

beseda s katero odpiramo vrata,

se predstavljamo,

ponujamo svetu podobo o sebi.

Kot je tudi prav vsakič,

na koncu

ali ob odhodu

vsega kriva tista prekleta,

napisana ali izgovorjena,

poslednja beseda.

Kakršnakoli že je,

vsakič zveni

kot sodba,

nekakšna obsodba

ali odpuščanje.

In to je prekletstvo

poslednje besede.

Marko Skok - Mezopotamsky