V razpokah lubja je še slišen sever,
drevesa je potisnil v poklon.
Vročina, nataknjena na igle borovcev,
žgoče kriči nad kamnom.
Sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej spokojnost.
Shranim jo v žep
do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo.
Telo, ki ga liže jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom.
V toplo noč oddiham strast.
Pred jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki padajo za veke.
Med brazdami zime vztrepetam,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
Poslano:
14. 08. 2014 ob 17:23
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 13:21
Lepo!
Zadnjo besedo pa sem prebrala medenjaki. :-)
Lp,
Vesna.
Hvala Vesna :)
Je res iščoš konec...še ga iščem.....:)
Lp,
Irena
Poslano:
14. 08. 2014 ob 17:32
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 13:21
Zelo polno, zelo prepričljivo :))
lp
Poslano:
14. 08. 2014 ob 18:28
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 13:21
Draga Pi, lepa pesem. Pokukaj v zasebno sporočilo. Malo sem se poigrala z njo.
Lp A
Poslano:
14. 08. 2014 ob 19:10
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 13:21
Vročina nataknjena na igle borovcev pa to je fantastično taka metafora da se klanjam
Zelo lepa pesem čestitke in seveda petica.
lp,M
Poslano:
15. 08. 2014 ob 09:26
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 13:20
Savršena!
Hvala vsem! Z vašimi besedami in s tem, da me berete, sem počaščena, predvsem pa rojeva nasmehe, ki jih riše srečno srce.....hvala vam tudi za njih <3
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever,
kakor prepevanje morja v školjki,
drevesa je potisnil v globok poklon,
vročina nataknjena na igle borovcev
žgoče kriči nad molčečim kamnom,
sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej navidezna spokojnost
in jo shranim v žep do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo,
telo, ki ga liže hrapav jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom,
v toplo noč oddiham strast.
Pred mokro jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki pod poletnim nebom padajo za veke,
med brazdami zime vztrepetam od polnosti,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
Po obdelavi.....s pomočjo Andrejke:
<!--[if gte mso 9]><xml>
<!--[if gte mso 9]><xml>
Jantar za zimo
Kot šumenje morja v mrtvi šklojki
je slišen sever v razpokanem lubju,
drevesa je potisnil v globok poklon,
vročina
nataknjena na igle borovcev
žgoče kriči nad molčečim kamnom
in sence trepetajo v strahu,
da jih spije
premalo je smole,
da bi v njej otrpnila navidezna spokojnost
in bi jo lahko shranila do naslednjega poletja.
s tvojih dlani mrgoli name vznemirjenje -
drobižki, ki polno zaživijo z nočjo -
telo, ki ga liže hrapav jezik časa,
podrhteva kot valovi vročine nad pregretim svetom
v toplo noč oddiham strast
pred mokro jesenjo
bom v domačo njivo zasejala pogled zvezd,
ki s poletnega neba padajo za veke,
med zimskimi brazdami bom vztrepetala od polnosti,
ko se bodo izpod ledene skorje medeno zlivale na naju
Bi še kaj spremenili?
Lp
I.
Pi, meni sta obe varianti všeč. Mogoče je začetek pesmi še boljši v prvotni verziji. Počakajva kaj porečejo ostali pesniki.
Lep večer še naprej ti želi
Andrejka
Hvala, Andrejka :)
Tudi meni se zdi prvi začetek boljši, morda bi premislila o pridevnikih, ki se mi jih zdi precej: res potrebuješ vse?
Lp, Ana
Pozdravljena, Ana
Hvala, da si se oglasila. Šla sem preko pridevnikov in jih nekaj odstranila, morda preostali morajo stati tam, ker poudarjajo letn čas?
Lp
Irena
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever,
drevesa je potisnil v globok poklon,
vročina nataknjena na igle borovcev
kriči nad molčečim kamnom,
sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej navidezna spokojnost
in jo shranim v žep do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo,
telo, ki ga liže hrapav jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom,
v toplo noč oddiham strast.
Pred mokro jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki pod poletnim nebom padajo za veke,
med brazdami zime vztrepetam od polnosti,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
Poslano:
18. 08. 2014 ob 18:01
Spremenjeno:
18. 08. 2014 ob 18:05
Vesna, Li, Levček, Jagoda.....hvala za komentarje....včeraj sem se vrnila s poti, tam pa nisem natančno prebirala ''pošte''.
Če se komu še nisem zahvalila, se ponižno opravičujem
Lp
I.
Spoštovana Ana, odstranila sem še nekaj pridevnikov....morda mi svetuješ za naprej?
Hvala
Lp
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever,
drevesa je potisnil v poklon,
vročina nataknjena na igle borovcev
žgoče kriči nad kamnom,
sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej spokojnost
in jo shranim v žep
do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo,
telo, ki ga liže jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom,
v toplo noč oddiham strast.
Pred jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki pod poletnim nebom padajo za veke,
med brazdami zime vztrepetam,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
Lepo si jo obrusila. Morda bi malce drugače postavila ločila, da bi bili pomeni še bolj poudarjeni (ali pa jih povsem opustila? in le s pomočjo verzov oblikovala pomenske celote). Z ločili:
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever,
drevesa je potisnil v poklon.
Vročina, nataknjena na igle borovcev,
žgoče kriči nad kamnom.
Sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej spokojnost.
in jo Shranim jo v žep
do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo.
Telo, ki ga liže jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom.
V toplo noč oddiham strast.
Pred jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki pod poletnim nebom padajo za veke.
Med brazdami zime vztrepetam,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
Kaj meniš? Lp, Ana
Hvala za pomoč! Tako je veliko boljša, čistejša. Morda bi bila brez ločil gladkejša?
Kaj porečeš ti?
:)
Lp
Irena
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever,
drevesa je potisnil v poklon.
Vročina, nataknjena na igle borovcev,
žgoče kriči nad kamnom.
Sence trepetajo v strahu, da jih spije.
Le smole je premalo,
da otrpne v njej spokojnost.
Shranim jo v žep
do naslednjega poletja.
Name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje,
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo.
Telo, ki ga liže jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom.
V toplo noč oddiham strast.
Pred jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd,
ki padajo za veke.
Med brazdami zime vztrepetam,
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju.
ALI
Jantar za zimo
V razpokah lubja je še slišen sever
drevesa je potisnil v poklon
vročina, nataknjena na igle borovcev
žgoče kriči nad kamnom
sence trepetajo v strahu, da jih spije
le smole je premalo,
da otrpne v njej spokojnost
shranim jo v žep
do naslednjega poletja
name s tvojih dlani mrgoli vznemirjenje
kot drobižki, ki zaživijo polno z nočjo
telo, ki ga liže jezik časa, podrhteva
kakor valovi vročine nad pregretim svetom
v toplo noč oddiham strast
pred jesen
zasejem v domačo njivo pogled zvezd
ki padajo za veke
med brazdami zime vztrepetam
izpod ledene skorje se medeno zlivajo na naju
Kaj misliš? Z ločili je jasnejša...bolj dorečena...brez ločil zdrsne iz poletja v zimo?
Lp, I
urednica
Poslano:
20. 08. 2014 ob 09:38
Spremenjeno:
20. 08. 2014 ob 09:41
Res, tudi meni se zdi z ločili jasnejša. (Ko pišeš brez ločil, lahko izpustiš tudi vejice.)
Pesem se mi zdi lepa, posebna in pomensko bogata, čestitke, lp, Ana
Hvala, Ana!
Za nasvete in pomoč....vsaka stvar, ki jo poveš mi veliko pomeni, saj se s tem učim in če pogledam nazaj...sem se kar nekaj :) naučila....od vas urednic in od članov
To niso besede za muhe (Polde), to je resnica!
Lp
I.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!