Jennie, Paula, Vlado, Zdenko,
pa Mirko in Breda,...
Vseh se ne spomnim,
ko ti več ne šteješ
ustvarjalcev fresk
na tvojem telesu.
Trdno stojiš in s toplino pestuješ
vsako naslednje ime,
ko skrivaš uvelost
nekje za ovratnikom nove obleke.
Molče v razpokah vlečeš
bledo nit;
pisane generacije,
krike vseh barv,
poglede,
prebrane do zadne nianse.
Poznaš jih,
mravlje in gade
vse do pra, pra...
Danes jaz izdelujem umetnino.
Nadaljeval jo bo nekdo drug,
ko bo moje ime le še prašno zrnje,
dodano v klas,
tik pod rdečim klobukom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!