Nova pesem sem.

Mene še nihče

ni bral, ne ocenjeval.

Ostala bom beseda,

ki jo um sporoči

da jo drugi razumejo.

Da novi dan prinese

novo sonce na obzorje

kjer so sanje z odprtimi očmi

in še malo bolj bi lahko bilo,

vendar ni pesniško,

ni za napisat v zloge

niti v prostem teku.

Zlagam misli

v droben paket

sporočila,

ker jutro me je prebudilo

in mi pokazalo prazen list

na katerem naj zacveti

poletje s petjem ptic,

toplo sonce

ki slači obleko

dol z mene

in natikam nase

vse kar je kratko,

razen kratkih kril.

Poletela bom

kakor ptica proti nebu

in zapela jutranji spev,

da bodo pod menoj

srečni koraki

pritiskali na dno

matere zemlje.

Pete ne ropotajo,

ker so mehke in ravne.

Le utrip sopiha.

IŽ-lev