žvenket jedilnice
neorganizirana modna pista
gore živobarvne hrane
med zlikanimi uniformami
se sprehaja prijaznost
za denar
nevidnost v množici
te opazuje s priprtim očesom
prelivanje tekočin
oglata pot med mizami
ne zmanjšuje trebuhov
otroški vrišč in jok je zastonj
čeprav nenaročen
odbija se od zloščenih ploščic
neznani obrazi odhajajo
med snežno bele rjuhe
posode so polne ostankov
na katere čakajo galebi
na deponiji
njihov vrisk trga
mačji drob
Hvala, levček!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!