na začetku
v praznini
prebodenega obraza
določijo gomilo
za njih
ki jim vzamejo ime
prisotnost
in vrata za ognjišče
v hiši ob vodi
ki se spreminja
ko hrup dobi barvo
jih polagajo preblizu
kopičijo se
rastejo do dna
in nazaj
v sebe
v zrak
ko se čisto počasi
prst odlepi
in nasloni nanj
ki je včeraj še jokal
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!