OČE, BILA JE POGUBNA ZIMA
Pravijo,
da ti nebo prišepne,
da v hladnem pišu zaslišiš
prihajajoče korake,
da jo zaznaš v lastnem utripu.
Pa je, zvita, prelisičila moj hrast,
da ni utegnil odvreči pisanega listja,
ko ga je mnogo prezgodaj
zavila v svojo barvo.
Oklenila ga je v leden objem
in se ga polastila,
da je pokalo lubje,
da so se lomili udi
ko so iz njegovih ran
počasi iztekali topli sokovi.
Niso mu pomagale razvejane korenine,
ki so zbegano črpale rešitev od povsod,
ni mu koristila njegova mogočnost
in težnja po preživetju
ni ga rešilo dobro srce,
ko so ga posekanega
in razžaganega spremenili v pepel.
Zdaj se počasi prebuja pomlad,
od daleč spet odmeva
vzpodbudna pesem lastovk
in vetrič postaja toplejši.
Na njegovem rastišču ostaja praznina,
ko so zvezde za ped večje
in za odtenek svetlejše.
oh, neni čudovito si napisala vse pohvale.
lp, M
Hvala levček. še ena očetu...
bodi lepo,
neni
Lijepo, zanimljivo, predobro!
Hvala Mirko!
Nič ni tako dobro, da ne more biti še boljše.. :)
Hvala za tvoj komentar,
imej lep dan,
Neni
urednica
Poslano:
11. 08. 2014 ob 21:20
Spremenjeno:
11. 08. 2014 ob 21:35
se strinjam z Mirkom.
Poslovilna pesem z močno simboliko, elegija za očeta ... Čestitke.
Eno vprašanje:
??
"ko so iz njenih ran
počasi iztekali topli sokovi."
iz njenih (ziminih??) ali iz njegovih (hrastovih/očetovih) ran?
LP Lidija
Hvala Lidija.
Seveda iz njegovih... (oče-hrast)
Popravljam.
LP
neni
Hvala Lidija.
Niti predstavljaš si ne, kako sem vesela za podčrtanje.
Še posebej, ker mi ta pesem veliko pomeni.. :)
Bodi lepo
Neni
in hvala vsem, ki ste začutili
pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 08. 08. 2014 ob 23:08
- Prebrano 808 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 705.42
- Število ocen: 20