se povežejo v zloge

valovijo nad čajnikom

skoraj praznim

kozarcem črnega vina

nad skodelico z rozinami

plameni sveč vztrepetajo

ob vsakem dotiku strune

besede pletejo zgodbe

a po zveneči kovini

podrsavajoče metlice

jih nežno razpletajo v niti

v sijoče črne pramene

na videz razmetani zvoki

vihrajo

in cefrajo običajne forme

nizajo še ne slišane podobe

da bi jih z naslednjim akordom

znova porušili

potopili v morje zvenenja

odstrto v neslutene širine

barv

tonov in podtonov

valovi ritmično udarjajo

v pol zasenčene laterne

odbijajo

razbijajo se v penaste sinkope

meša se črnobelost tipk

z leskom medenine

prepleta se kontra in bas

in kit in ara

pljuskajo zvoki

ujeti v pih

umetnosti hrupa

gnani z žarom

razsute tišine

odprte tišine

tišine

Milan Novak