temna noč počiva svoje težke zobe na dolinah
pod širnim nebom lahko le kopljem jarke
tja v notranjost blata
rad bi hodil pa sem že zdavnaj pozabil kako
leva noga, desna noga, leva, desna,....
kaj je noga?
kaj korak?
sem prah in kosti v podzemnih jarkih
a sanjam o albatrosu
ki bi me dvignil iz podzemlja
lopato puščam za seboj
ni več sanj o korakih
le ptica ki sanja nebo
me reže s svetlobo dneva
in sanj ki jih več ni
zdaj vse so resničnost
albatros
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!