Odkrušenja
Čisto od megličavega rojstva dalje,
te ovija vsak po svoje.
V najfinejšo tkanino.
Kakor brezdušno,
neznatno lutko.
Toda prav nihče ne ugleda,
kako se krušiš pod gostim slojem navlake,
venomer krepkeje
in niti ne veš, kaj zares odpade;
le obleka
ali pa krhka, presevna koža.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 04. 08. 2014 ob 09:08
- Prebrano 846 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 254.04
- Število ocen: 6
