OBISK

Kot cvetlice vonj sem te zaslutil

z vso globino svoje biti,

oživela si temino srca

žar želim nate vsega prenesti.

Ne odmikam se iz rok tej slasti,

ki me hipnotično je prevzela,

telo trepeče v istočasnem strahu,

da niso plod le sanjarjenja

nekdaj prepletenega življenja.

Oči so mi prihranile resnico,

da si tu vsa moja v bližini,

nežne dlani me božajo po licu,

in ustvarjajo drget v meni,

zdaj čutim tudi dah nad sabo,

ki me vedri v tej samotni noči,

a jaz otrpel brez moči življenja

te ne morem več strastno objeti.

Spomin na leta prejšnjih časov

mi pomaga občutiti,

da si enaka vonju cveta,

ki ga ne morem v sebi obuditi.

tomi