ILUZIJA (sonet)
Ta svet ni svet, je sen, je iluzija,
kjer manj je več, kjer luč se v noč izlije,
tam pesem vre v goreče litanije
in v njem je čas zakleta agonija.
Ta svet odet je v črno domišljijo,
odprt in slep pogled nemirnih misli,
ki spuščajo se čez oči na svisli,
kjer jutro se začne, razum mračijo.
Prav tu trzaj rojeva temne sanje,
že od začetkov, ko telo je vstalo.
In vse moči odtekajo v priznanje-
Sem sam! Imam preveč, kar je premalo,
kjer sem, me ni, živim, da zrem v spoznanje,
ta svet je sen, kjer vse bo nič postalo.
Poslano:
01. 08. 2014 ob 11:35
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 11:39
Pozdravljena Essentia,
se še jaz oglasim in dodam, da mi je ta tvoja zadnja verzija v popravkih še najbolj všeč. Sicer pa so mi všeč tudi jate vran, delujejo prepričljivo, le, da bi jaz rekla, da vrane kričijo.
Lep pozdrav!
dama
Poslano:
01. 08. 2014 ob 11:39
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 11:49
lp, Essentia
Poslano:
01. 08. 2014 ob 11:44
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 12:57
Meni je bolj všeč kjer jutro se začne, razum mračijo.
LP, mcv
lp, Essentia
Dodelana pesem. Lep sonet, kaj naj še rečem, saj vsebina govori zase!
Lp, lidija
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 30. 07. 2014 ob 18:10
- Prebrano 2544 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 795.88
- Število ocen: 23