Predem, kakor pozabljeno mače na stari peči,
onstran šipe mrazi, da reže do kosti,
predem, ovijam spomine in sanje
o sreči v svetleči celofan,
da se me ne dotakne življenje,
da se ne ne umaže, da se ne razbije,
teh nekaj bleščavih kamenčkov,
ki skozi ogenj samotne sveče
greje in gori, zame ,zate in za vse,
ki jih več ni, ki so bili
in za vse, ki bodo še odšli.
Predem, spravljam se v temi
s seboj, s teboj in z njimi.
Praznujem praznost odvezanih vezi,
predem , kakor mače na toplem in v temi.