premražena roka je stiskala kokosove

drobtine so bile povsod je nalegala

tišina je zakričalo dekle s posušenimi

bezgovimi  cvetovi potopljenimi v

maske s kisikom ni bilo nikoli

dovolj globoko se je potrebno

potopiti vase in zase ne potrebuje

prekladanja rok in nog brez

čevljev v dežju ni ničesar

očitati je nujno le hodečim gomoljem

ki nosijo kape tudi

poleti hočemo sonce

stročnice nočejo delati strokovnjaki

za ta pojav nimajo

imena so preveč

osebna trilogija se je izmuznila nekam

v neznano je odtaval pojoči

deklič nosi čez ramo malomarno obešen

nahrbtnik ne bo nikoli

znižan ton je bil preveč

osladen obraz na plazmi

gruli gru gru

podpomen poskakuje

žižula je pomečkana pada pada

skozi čas pretakanje usedline

daje smisel se je izgubil

se lovi med medonosnimi cvetovi dehti

drhti tista nežna koža boža

odblesk pod kotom nagnjenega zrcala

je zrcalilo neko davno izgubljeno

zgodba o čokoladi ona je zadrževala

veter topi se žarek mezi skozi

lijak neprodušno zaprte tudi

zvok tišina je dobra