S terase

Če sediš in opazuješ
(tudi če sediš ure),
ne vidiš njihovih korenin.
Le sadove.
Ne veš niti, če so
grenki ali sladki.
Zapišeš stavek ali dva,
nekoga označiš
za perverzneža in
temu rečeš poezija.
Tudi če sediš ure,
ne odkriješ ničesar novega.
Le strani se polnijo,
tako da se v besedah
izgubiš.
In pojma nimaš,
kako si se znašel sredi njih -

sedeča rakovica.

Helena Zemljič (MalaSenca)

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 07. 2014 ob 22:09
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 10:14

Go with the flow ... pisati kot dihati - brez teže, zavedanja, samodejno ... čisto vsi smo sedeli na taki terasi, eni jih prav gojijo ... posebej posrečena se mi zdi rakovica, ki s svojo hojo postrani (in ker je tu sedeča) narekuje  stranske poglede (ne vidiš korenin, le sadeže) - ironični oklep dopusta, v katerem naj bi počeli tisto, za kar sicer nimamo časa, a smo preleni, da bi ugriznili v neznano;) 

Čestitke,

Ana

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
30. 07. 2014 ob 19:00

Hvala, Ana - popolnoma si zadela moje takratno (sedeče) dopustniško "stanje" (sicer je pa takih rakovic res pesniško nešeteto) ;)

Lp, Senca

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 28. 07. 2014 ob 14:25
  • Prebrano 611 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 400.92
  • Število ocen: 10

Zastavica