Prosta pot
Dovoliš
kakor zelena
kakor bela
da ostane bela,
da ni krvi
ne bolečine
in obstanem
pred rdečo
zaveso,
ki skriva zvezde
da zamegli pogled
z bleščavo
pred novo nočjo.
Ko znova zapiram oči.
aj vidva, kako lepo vaju je brat
a mogoče je čas, da razpreta peruti.. ni nemogočih poti, je rekel .. en velik mož
:)
Ne, li, prav imaš
ni nemogočih poti in v to tudi jaz verjamem, vem pa da včasih usiha moč
in se človek počuti bolj oslabljenega. To vem.
A zato skoraj ni treba biti tako vellk mož.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 28. 07. 2014 ob 07:32
- Prebrano 697 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 415.61