V jutru iskriš barvitost lantan.
Pelargonije ti prižigajo venec
pritlikavih kresov.
Zleknjen
pod nakopičene oblake,
grom in ostre skalpele strel
prisluškuješ bobnenju dežja.
Večer ti povezne megleno kapuco
in zasrebri tvoj tihi korak
do svitanja.
Poslano:
28. 07. 2014 ob 14:52
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 16:18
Prosim za ureničin komentar (predvsem glede zadnjega verza).
Bi napisala več, a kometiram prek telefona. Sem brez interneta.
Hvala in lp, Lea
Poslano:
28. 07. 2014 ob 15:36
Spremenjeno:
28. 07. 2014 ob 15:42
Ponovno sem prebrala pesem in še bolj mi je bila všeč. Prvič sem jo dojela tako, da se mi je prikazal kameleon kot oseba, drugič pa, da je pravzaprav kameleon dan, ki zjutraj obeta srečo in zagon, potem se kameleonsko spreminja ... izginja in prepušča nas golemu čakanju … novem jutru, ko bo kameleonsko ponovno nadel barve upanja ..?
Bravo! Čestitam!
lp Ida Oz
urednica
Poslano:
29. 07. 2014 ob 21:35
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 16:02
Zadnji verz v tej pesmi se mi zdi kot hitra, odrezana zatemnitev mnogobarvnega prizora. Morda ti koraki narekujejo, da se pomen kameleon(stv)a zoži, osredotoči na človeško. Mislim, da bi lahko našla verz, ki bi ohranil rez in hkrati ostal na nivoju svežine ostale pesmi.
Lp, Ana
Poslano:
29. 07. 2014 ob 21:57
Spremenjeno:
29. 07. 2014 ob 21:59
Ida, hvala za komentar. Vesela sem ga. :)
Hvala, Ana!
Ja, ves čas sem čutila, da me konec nekam stiska/utesnjuje. Sem že nekajkrat popravljala (z nobenim popravkom nisem bila zadovoljna). Vseh popravkov se ne spomnim, a vrtela sem se v krogu in nisem bila zadovoljna. Eden izmed koncev je bil:
tipaje prešteješ
dva ducata mokrih stopnic.
Bom malo zaposlila sive celice, morda najdem kaj, kar bo to. Prej ali slej se mora odpreti. Posebno zdaj, ko vem. Hvala!
Lp, Lea
tako na hitro, verjetno prehitro, a naj bo tu:
Ponoči se zjasni
in mesec riše srebro v tvoj nasmeh.
ali
Ponoči se zjasni in mesec
ti s srebrom riše nasmeh.
Drugi poskus mi je bolj všeč. Seveda bi bila verza nova kitica.
Lp, Lea
Poslano:
29. 07. 2014 ob 22:34
Spremenjeno:
29. 07. 2014 ob 23:24
morda:
Kameleon
V jutru iskriš barvitost lantan.
Pelargonije ti prižigajo venec
pritlikavih kresov.
Zleknjen
pod nakopičene oblake,
grom in ostre skalpele strel
prisluškuješ bobnenju dežja.
Večer ti povezne megleno kapuco.
Ponoči/Nebo
se zjasni in mesec
ti s srebrom riše nasmeh.
ali:
Ponoči se zjasni in mesec
riše srebro v tvoj nasmeh.
ali:
Zjasni se in
tvoj nasmeh zasrebri.
in ne nazadnje, morda pustim korake in z njimi stopim, do svita (mi je nekdo prišepnil, hvala mu!).
V tišini preštevaš korake do novega svita.
Zaenkrat to. Kaj misliš, Ana?
Hvala!
Lp, lea
Poslano:
30. 07. 2014 ob 09:39
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 10:16
Nočno delo sem posvetila prišepetanemu popravku, ki se mi zdi dober in sem zelo hvaležna zanj. Mislim, da se tako verz odpre, svit nakaže na nadaljevanje, ki pa ne bo povsem enako. Tako, da bo Kameleon lahko drsel skozi čas in ob tem ostal spremenljivec.
Kameleon
V
jutru iskriš barvitost lantan.
Pelargonije ti prižigajo
venec
pritlikavih kresov.
Zleknjen
pod
nakopičene oblake,
grom
in ostre skalpele strel
prisluškuješ
bobnenju dežja.
Večer
ti povezne megleno kapuco.
V
tišini preštevaš
korake do novega svita.
Sem popravila v objavi, če to ni to, bom iskala naprej.
Sedaj še eno vprašanje okrog ostre skalpele strel. Tudi tu sem nekajkrat odstranila ostre in jih ponovno dodala, ker imam občutek, da je verz brez te besede gol. V zadnjem času berem veliko daljših pesmi in večina premore nekoliko več pridevnikov. Zanima me, če ostre pomeni preobloženost (meni je zelo všeč, da je tam, kar pa ne pomeni, da je tudi prav). Ana, vsekakor bom ubogala tvoje nasvete.
Kaj misliš, Ana?
Hvala!
Lp, Lea
urednica
Poslano:
30. 07. 2014 ob 10:49
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 16:06
Pozdravljena, Lea, meni so ostri skalpeli strel izjemno všeč: pomensko in zvočno bogat verz (to s-ikanje prav nariše strele!), nikakor ga ne bi krajšala.
Hm, kaj pa takole?
Kameleon
V jutru iskriš barvitost lantan.
Pelargonije ti prižigajo venec
pritlikavih kresov.
Zleknjen
pod nakopičene oblake,
grom in ostre skalpele strel
prisluškuješ bobnenju dežja.
Večer ti povezne megleno kapuco
in zasrebri tvoj tihi korak
do svitanja.
Lp, Ana
Poslano:
30. 07. 2014 ob 13:47
Spremenjeno:
30. 07. 2014 ob 13:59
Ana, kako sem vesela tvojega odgovora, tvoj popravek je tisto, kar "vidim" in nisem znala napisati. Sinoči, ko sem pomislila na zasrebri, mi je bila beseda izjemno všeč, žal je nisem znala uporabiti.
Takoj popravim. Hvala!
Seveda tudi za mneje o ostrini, ja, tako je tudi meni zelo všeč.
Lepo mi je, da te imam in da mi pomagaš.
Lp, Lea
Lea, a veš, da se mi je kar milo storilo ob tvoji zadnji misli. Tudi jaz sem srečna, da si in da sodelujeva ...
No, k resnejši stvari: pesem je sama po sebi kameleon, ki deluje na svetlobo in barve in zvoke in se spreminja od branja do branja, zame je simbol za spreminjanje bitij (tudi človeka, še posebej njega), ki se privajajo / prilagajajo (ne pa preobrazijo) v bivanjskem krogu.
Čestitke,
Ana
Še enkrat hvala, Ana!
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!