
Na krilih belega angela
vstopim v škrge vesolja
zadiham zrak svežine
pretipam oprsje zemlje
in svojo kožo na njej
pobožam razcvetenost miline
in na skodranih strunah pobiram
dragulje sreče.
Pravzaprav sem kot človek minijatura planeta. Ko se med drugimi opravili, ki se tičejo snovnega preživetja, pričnem ukvarjati s svojimi potenciali, spoznavam božansko, sploh se ne rabim ukvarjati z drugimi več kot je treba, kajti spoznavajoč se, spoznavam kogar koli, a za tovrstno delo je treba imeti voljo, ustvarjalno namero, ena od teh je tudi pesnenje.
Prst-meso-telo
minerali-kosti- ogrodje
rastline-poraščenost
reke-žile
morje-znoj-slanost.
HRABROST IN VERO tudi to moraš imeti lep pozdrav svit in hvala za komentar
lp, M
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!