Ta svet je zlati
si rečem
ko gledam
goreče sonce
in spolzim mimo paznikov
svetlih trenutkov.
Ne,
ta svet je črn
se mi porodi misel ponoči
ko ne vidim niti lastnega nosa
in ne morem hoditi za nikomer
in raje obležim
kot kakšen težek ranjenec
ki ga je dan tako namučil
da je tema noči postala pekel.
Hodim iz zlatih hodnikov
preko črnih sanj
osvobajam svojo dušo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!