Večer s pesmijo

Mrači se.

Mesec si pripravlja

prostor

in zvezde bodo razpuščene

zavzele vso nebo.

Pesem bo v šepetu

govorila besede,

da dvigne dušo

k svojemu bogu,

k odrešitvi,

ki govori.

Ni ogledala,

niti ni potreben,

vsak se najde v njej,.

Vsak hiti v svojo smer

a ponoči se hitenje umiri,

zato so takrat pesniški večeri.

Pesnik umirja

neurje,

beseda daje

zavetje.

In tiho poslušamo.

Tiho, kot da nas

v njej, v pesmi ni.

A smo.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 20. 07. 2014 ob 00:07
  • Prebrano 621 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 320.63
  • Število ocen: 12

Zastavica