/brez naslova/(2)
Krila v nebesa,
za vedno bodo sanjala.
Ko moje srce bo zakrila zavesa,
moja srčna (zadnja) misel v glavi bo odzvanjala.
Ko ura polnoč je odbila,
že desetič svet v noč zavila,
sem jaz,senca taka kot sem se rodila,
po ulici samotni,gor in dol hodila.
Pod drevesom temna krila,
v hladnem vetru plapolajo,
kot bi jih nevidna sila,
prisilila da se igrajo.
Ko še zadnjič v tej noči,
krokar glasno se oglasi,
ko z ene veje na naslednjo skoči,
nevihto s svojim krikom preglasi.
A zdaj pa senco mojo,
ki vztrajno se podi po poti
in jo sence v noči vzamejo za svojo,
nekaj strahovito zmoti.
Nevihta se ustavi
in na nebu znova sonce se pojavi.
Zrak napolne dobrota,ki temne duše zdravi,
toda na tleh pod drevesom,moje srce leži v luži krvavi.
Moj loš prevod na hrvatski jezik je bio dovoljan da me pjesma zaokupi... i da ovo napišem uz lijep pozdrav !
Mirko
Vjerujem da bi tvoj komentar, u svakom slučaju, bio i duhovit i konstruktivan, pa samim tim i zanimljiv, međutim prevod "kompjuterskog prevoditelja" nije nešto što bi sad trebalo biti predmetom (ili trebalo da bude predmetom - svejedno, i jedno i drugo je ispravno na datoj parceli zemljine kore), rasprave, ili proširenog komentara.
Ugodan i kreativan dan, Ivane !
Zdravo,žal mi je ker ne govorim hrvaško toda bom napisala v slovenščini,zahvaljujem se vam za pohvalo in upam,da so vam moje misli všeč toda vseeno je najbolj važno,da pišem zase.Toda vseeno hvala vam še enkrat,nisem si mislila,da bo pesem sploh kdo prebral.
Lep pozdrav,
Leona
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
- 18. 07. 2014 ob 13:03
- Prebrano 630 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110
- Število ocen: 4