Še zadnjič zabije s kladivom žebelj
v krsto njune sreče
danes sta tujca,
kot sta bila tistega prvega dne,
vse razume, samo tega ne,
da je bila želja, strast in slast,
blaženost , praske , strastni ugrizi in žigi v vrat,
skrivajoči pod svilenimi šali,
bili so zavistni pogledi konkurence,
sladostrastne in potne noči,
danes pa ničesar več ni,
nula, zero - kakor zrak se umikata drug drugemu s poti..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!