Notranji sovražnik je gverilec, če vem je OK, če ne, spoznam pozneje, da lahko komandiram armadi svojih misli, ne da bi izgubljal čas z vojščaki drugih prepričanj,  puh vedno greje,  sploh pa, če se obvladam ..

Svit, a te lohko pokličem, pa da nazdraviva ... in nama bo potem vse jasno?

lp

Polde pokličeš lahko, tudi nazdraviva seveda, vendar ni nujno "da bo potem vse jasno", navsezadnje je pomembna dobra volja, to pa šteje več kot vsa pričakovanja, a ne ?

malo sem bil nejasen glede jasnosti.

mislil sem, da nama bo jasno, da sva najbrž iz nekoliko različnih risnak,
ne pa na nasprotnih bregovih.
ja, bom pa res morda kdaj prišel mimo.
dobra volja je najbolja.

lp

Me veseli, dobrodošel.

velja, samo moram prej najti nekoga z močnimi živci, ki me bo dostavil iz Murske, saj nimam prometnega izpita :-) 

sem ga delal, potem pa ko je inštruktor storil samomor (omenja me v poslovilnem pismu) sem v šesto raje odnehal.

pa še čez stopalo sem si zapeljal.

lp

Po mojem si se dobro odločil, kar se izpita tiče, jaz ga nisem nikoli niti poskušal delati

meni se je zapletlo že pri tistem previlu, če inštruktor nič ne reče se gre potem naravnost ali po prednostni.

sam sem šel na ravnost, ko je bila prednostna in inštruktor nič ni rekel. potem sem velikokrat pristal pred kakšnim vrtcem, pokopališčem, slepi ulici, nakar je bilo treba še obračati v rikverc - tam sem si tudi nabil veliko mdodatnih ur.

še danes odplačujem posojilo.

lpp

Jaz sem instiktivno "vedel," da se bom ubil, naj ne delam izpita, in sem sledil temu šepetu, zdaj se hecam, da sem pač gospod, ki ga drugi vozijo.Vse mogoče odkrivam, ker svoje življenje izključno posvečam samorazvoju, vem, da marsikaj "odplačujem." Tudi sam izhajam iz "cvetličnega obdobja", nikoli se nisem utirjal v uhojene miselnosti. Izhaja iz ateistične scene, kar je bilo dobro, saj nimam nekega določenega religioznega vzorca, nekoč sem na nekem polju doživel transcendenten stik, od takrat me zanima samo še sinteza različnosti...

ja, cvetlično obdobje mi je zanimivo na nek način, čeprav je bilo veliko škodljive zblojenosti. 

 škoda pa, da je bila, najverjetneje namerno, pozitivna utopičnost 

spodgrižena.

lpp

Vse skupaj je trajalo manj kot dve desetletji. To gledam vrtnar: kar posejem rabi čas da zraste. Takrat so se v bistvu spočeli novi odnosi: komune, skupna zavest, miroljunnost, solidarnost, enakost, no, mladi smo v družbi kakršna je bila, ne glede ali tukaj ali za železno zaveso, odzvali svobodomiselno proti establišmentom, ki vedno terjajo poslušnost državljanov, ne glede na ideološko ali religiozno označenost. Če bi bil zahodni svet kaj boljši, bi moralo biti bolje, pa ni, vrednote humanosti so bolj ko ne zasmehovane, rabijo pa se le toliko, da se zapre usta upornikom.Tako si je mladina dala duška, se drogirala in zapijala, oblast pa je seveda rekla:evo, to je anarhija in brezplodno početje. Duh preobrazbe je kaj hitro poniknil, toda, kot sem rekel na začetku, se za rast družbenih sprememb potrebuje mnogo več časa, zdaj, po domala pol stoletja, smo prišli kar na rob samoobstoja. Da ne bi poniknili v maloro, je treba pričeti SODELOVATI, čisto vseeno je za koga ali kaj se kdo razglaša, vse tarejo enake težave, kar je nad ulomkovo črto je pravica in smiselnost razlikovanj, pod ulomkovo črto pa je skupni imenovalec: PREŽIVETJE. Vrednote ki so jih razglašali takrat hipiji, sedaj postajajo nujne, čeprav se večini še vedno zdi, da so naivne in nerealne. Deljenje dobrin, pa ne le kakšne dobrodelne akcije, botrstva itd, kar je sicer ok, toda to mora preiti na raven držav, vlad...kar naprej se vrstijo nesreče, ki aktivirajo človeško solidarnost, toda ko mine, ljudje domala v hipu pozabijo, to pa je zaskrbljujoče, kajti biti dober do drugih, ko so v stiski je kratkega diha, to naj bi postala vseobča drža človeštva, no, kaže da smo nemočni, vendar, vsaj kar se mene tiče, ne mislim tako...

Sicer pa, da ne razpravljava tukaj o ekstencialnih rečeh ti dam svoj mail: [email protected]

uf, dobro si povedal in vse podpišem.

hvala, ti bom pisal ob priliki.

lpp

Me veseli, hvala.