Ponavadi
Lahko grem
na obisk.
Obute imam copate,
tako da se ni treba
preubuvat.
Vendar sama zmorem,
četudi ne grem ven,
med ušesa ki so lačna
besed in glasu.
Niti me ni v sliki,
ki bi se morda le sklopila
z vsem naravnim okoljem.
Še drevored ima svojo črto,
jaz pa hodim kot vojak
na maršu naravnost naprej.
In samo gledam prestavljanje nog.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 16. 07. 2014 ob 07:35
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 121.7
