
Žalostne barve so oblile lunin svit
in obraz je posivel ob štetju zvezd.
Osamljena pomakam glavo v vodnjak,
ter iščem odgovore.
Z dolgimi požirki merim kilometre,
ki naju ločujejo.
Vtisnem si kislo zeleni odtenek,
ter srkam nedostopen objem.
S svinčeno bolečino otrpnem
molče prav počasi
z rožnim vencem v roki
molim zate.
Le molitev naju združuje.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!