SKOZI ČAS
Sem.
Z razprtimi dlanmi
pogosto izpita
kot poslednja kaplja dežja
z izušene kože.
Večkrat presvetljena
skozi mlečno prosojnost
in zdrobljena v nevidnost,
prevečkrat ožigosana z
z odtisi podplatov,
ki so slepo teptali,
sem
a še se raztezam,
lovim pogled
in iščem koščke,
da sestavim sonce.
Z otrplih ramen
sekam ukrivljene veje
vrbe Žalujke,
z blatnih lic
umivam besede,
brišem in pozabljam,
pozabljam in brišem,
lepim razparano drobovje
in še vedno sestavljam sonce,
ker sem;
čeprav nikoli več ne bom ista.
ampak si in to zelo prisotna...lepa pesem
Hvala Branka,
prisotna in prisebna... :)
tvoj dotik me zelo veseli.
LP Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 14. 07. 2014 ob 22:51
- Prebrano 713 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 293.3
- Število ocen: 11